Kulturne znamenitosti

  • DOLINA RADOVNE
    • NAPOLEONOVO ZNAMENJE V DOLINI RADOVNE
    • SPOMENIK POŽGANA RADOVNA
    • POCARJEVA DOMAČIJA IN ETNOGRAFSKI MUZEJ
    • PSNAMOVA ŽAGA IN MLIN
    • GOGALOVA LIPA
  • CERKVE V GORJAH
    • FARNA CERKEV SV. JURIJA
    • PODRUŽNIČNA CERKEV SV. OŽBOLTA
    • PODRUŽNIČNA CERKEV SV. MIKLAVŽA
  • ZNAMENJA V GORJAH
  • PLEČNIKOV SPOMENIK ŽRTVAM 2. SVETOVNE VOJNE V ZG. GORJAH

FUŽINE V RADOVNI

Prvič jih omenjajo leta 1571 kot specializiran obrat v sklopu fužin na Javorniku in na Jesenicah. Tu so opravljali poseben postopek »pudlanja«, kar pomeni taljenje železa s koksom. Območje fužin je v času delovanja obsegalo več kot 10 objektov. Danes so vidni le ostanki bivalnih prostorov fužinskih delavcev in gospodarski objekt.

radovna
IMG_6735

NAPOLEONOV KAMEN

Francoski cesar Napoleon l. Bonaparte (1769-1821) je v začetku 19. Stoletja s svojimi vojskami zasedel velik del Evrope. Na dobršnem delu ozemlja današnje Slovenije je ustanovil Ilirske province (1809-1813). Ustno izročilo govori, da se je po dolini Radovne pomikala francoska vojska. Na tem mestu naj bi Napoleonov vojak v skalo vklesal začetnice svojega cesarja.

POŽGANA RADOVNA

Prebivalci Radovne so podpirali partizane, leta 1943 pa je vsa vas sodelovala pri odporu proti nemškemu okupatorju. V Radovni so se križale poti s Pokljuke na Mežaklo. Iz vasi je vodila kurirska zveza-pot na Koroško, tu so se sestajali aktivisti OF, od tod je potekala oskrba okrožne tehnike v skalovju in oskrba aktivistov. 20.09.1944 so Nemci in domači pomagači iz maščevanja Radovno zažgali. Na tragedijo spominjajo ostanki požgane Smolejeve domačije in spomenik žrtvam, odkrit leta 1961.

požgana Radovna
lipa

GOGALOVA LIPA

Gogalova lipa oziroma lipak, raste na nadmorski višini 725 metrov. Gogalovi,  ponosni na hišno znamenitost, vedo povedati, da so še v prvi polovici prejšnjega stoletja obsekovali veje za zimsko krmljenje ovac. Meritev debla na prsni višini je pokazala 630 cm obsega, torej ima lipovec v premeru dobra dva metra. Mogočna drevesna krošnja se pne 23,8 m visoko. Zaradi svojih razsežnosti in starosti je zavarovano kot naravni spomenik državnega pomena. Domačini radi govore o starosti 800 let, kar najdemo zapisano celo na topografski karti.

PSNAKOVA MLIN IN ŽAGA

Obratovala sta le »sezonsko«. Ker vode ni bilo v izobilju, so ju zagnali le v času spomladanskega taljenja snega (maj, junij), ter v času jesenskega deževja ( september, oktober). Vodo so tudi tedaj izrabljali izredno skrbno, saj je ista voda poganjala najprej vodno kolo mlina in nato še vodno kolo žage.

Mlin in žaga sta obratovala  do 70-ih let prejšnjega stoletja, leta 1997 pa so ju Psnaki obnovili. S tem so ohranili dokaz o nekdanjem načinu dela, znanju ter iznajdljivosti ljudi, ki so naravne danosti uporabili sebi v prid, hkrati pa ohranili tudi lepoto narave.

DSCN0689
pocarjeva_hisa

POCARJEVA DOMAČIJA

Dolina Radovna sega v samo osrčje Julijskih Alp, zato v dolini veljajo ostre alpske klimatske razmere. Zime so dolge in mrzle, v kratkih poletnih mesecih pa nevihte v osrčju Julijcev pogosto ohladijo dolino. Takšnim klimatskim razmeram in skopim naravnim danostim v alpski dolini so se morali v preteklosti, in se morajo še dandanes prilagajati ljudje v Radovni.

Po pripovedovanju naj bi bile v dolini Radovne sprva le pašne planine gorjanskih kmetov, šele kasneje naj bi tod nastalo šest stalno naseljenih kmetij. Med njimi tudi domačija Pocar. V ohranjeni listini iz leta 1672 je prvič zapisano ime domačije »Pri Potzer«, na hišnem tramu pa je vrezana letnica 1775, ki datira čas nastanka te stanovanjske hiše. V stoletjih se je na Pocarjevi domačiji zvrstilo mnogo rodov, mnogo ljudi, a danes je hiša prazna, brez stanovalcev. Je spomeniško urejena in muzejsko opremljena in obiskovalcem vsaj delno poskuša predstaviti življenje in delo ter stavbno dediščino v preteklih stoletjih.

Kontakt

Pocarjeva domačija
Zgornja Radovna 25
4281 Mojstrana

Telefon: + 386(0)4 / 578 02 00 (uprava TNP)
Faks: + 386(0)4 / 578 02 01 (uprava TNP)
E-naslov: 
triglavski-narodni-park@tnp.gov.si

Cerkve v Gorjah

CERKEV SVETEGA JURIJA

Gorjanci so najbolj ponosni na veliki zvon v cerkvi svetega Jurija v Zgornjih Gorjah iz leta 1848. Njegov glas se razlega daleč naokoli. Župnijska cerkev sv. Jurija se prvič omenja leta 1140. Skozi zgodovino so si sledile prezidave in povečave; sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1687.  Leta 1894 je bila cerkev prenovljena v romansko renesančnem slogu. Leto pozneje je kamniški slikar Matija Koželj cerkev polepšal s freskami. Nad prezbiterijem je na stropu upodobil Boga Očeta z angeli, pod njim levo in desno pa naslikal daritvene prizore iz stare zaveze in evharistične simbole nove zaveze. Poleg velikih kipov sv. Petra in sv. Pavla stoji na desni strani velikega oltarja velik kip sv. Frančiška Ksaverija, na levi pa sv. Janeza od Boga. Na stropu nad cerkveno ladjo, skoraj nad prezbiterijem, je upodobljeno Gospodovo oznanjenje Mariji, na sredini stropa pa Marijino vnebovzetje in kronanje. Na polkrožnih medaljonih nad zidno obrobo so uprizorjene skrivnosti veselega dela rožnega venca: druga in peta spredaj nad stranskima oltarjema, drugi dve skrivnosti na koru. Tudi te poslikave so znamenje, da je bila cerkev posvečena na rožnovensko nedeljo, ki se še dandanes obhaja vsako prvo nedeljo v oktobru.

Zunanjo večjo obnovo je farna cerkev doživela v letu 1897, na to v letu 1973, ko je bilo obhajanje 800-letnice cerkve. Notranjo obnovo cerkve so pričeli že v januarju 1988. Odstranjen je bil zelo dotrajan pod iz kamnitih plošč in položen nov. Enako so bile umaknjene tudi preozke klopi in narejene nove hrastove. Preurejen je bil prezbiterij. Iz stare obhajilne mize je bil izdelan  novi oltar, obrnjen proti ljudstvu. Pozneje je bila cerkev na novo prepleskana, hkrati pa so bile očiščene tudi freske. V letu 2005 so bile prenovljene še orgle.

Cerkev sv. Jurija Zgornje Gorje
Cerkev sv. Ozbolta Spodnje Gorje

CERKEV SVETEGA OŽBOLTA

V  Spodnjih Gorjah je podružnična cerkev, posvečena svetemu Ožboltu, angleškemu kralju, ki je živel v 7. stoletju po Kristusu, cerkev pa se prvič omenja leta 1501. Cerkev je bila nekoč del blejske župnije, zato še danes na Martinovo nedeljo, ko goduje patron blejske župnije, v Spodnjih Gorjah pripravijo žegnanje. Njeni bronasti zvonovi so bili med prvo svetovno vojno pobrani in kasneje nadomeščeni z železnimi. Leta 2002 so domači obrtniki združili moči in ponovno vpeli bronaste zvonove.

CERKEV SVETEGA NIKOLAJA - Miklavža

Cerkev svetega Nikolaja – Miklavža v Mevkužu je bila sprva kapelica, kasneje so zgradili še cerkev in nato zvonik. Nekaj posebnega je zgodba o nastanku podružnične cerkve svetega Nikolaja – Miklavža v Mevkužu. »Legenda govori o mladem plemiču, ki se je na lovu izgubil v gozdu, zdrsnil po strmem pobočju in padel v reko,« pripoveduje Tomaž Bregant, velik poznavalec gorjanskega kota. »Zaobljubil se je, da bo postavil cerkev, če ostane živ. Po srečnem naključju se je rešil in ko je priplezal vrh strmega pobočja, je pred sabo zagledal ravnico. Bil je očaran nad svetom, ki se je odprl pred njim.

sv-nikolaj