Point 3

Na tej točki lahko odkrijete legende, tehnično kulturno dediščino ter živali, ki živijo na ožjem območju Soteske Vintgar.

Audio guide

Intersting facts

What you can see at this point

RANČA PEČ

Strma prepadna pečina, ki nas s svojo zgodbo spomni, da vsak korak po Soteski Vintgar premislimo in opremljeni s čelado poskrbimo za svojo varnost. Domačini: pogled naprej, pogled v skale in še enkrat naprej, nato nadaljujemo.

Nevarne pečine soteske Vintgar

Strma pečina v območju Žumrove galerije je dobila ime Ranča peč. Po ženski – rajnki, ki je iz nje padla v prepad.

Prepadne pečine, za vedno izgubljene živali in številne nesreče so pri domačinih, sploh v preteklosti, ko si še niso znali razložiti vseh naravnih pojavov, vzbujale veliko strahospoštovanje do Soteske Vintgar. Počasi in s strahom so se približevali strmim pečinam in v daljavi poslušali bobnečo Radovno, skrito v breznih. Po nesrečah sta najbolj znana Ranča peč in predel Pekel.

Varnost je na prvem mestu

Danes je pot skozi Sotesko Vintgar dobro zavarovana in precej bolj prijazna. Vendar je pomembno, da smo ob njegovem obisku še vedno zelo previdni in dobro gledamo, kam stopamo. Kot pravijo oskrbniki Vintgarja: »vedno, preden stopimo, pogledamo naprej, v skale in naprej.«

POVODNI KOS

Imejmo oči na pecljih še za redke in simpatične živali. Povodni kos je edina ptica pevka, ki plava in se potaplja. Za svoja gnezda si izbira različne, včasih zelo inovativne lokacije – lahko jih najdemo na rečnem bregu ali za slapom Šum.

POTAPLJANJE JE UPORABNA SPRETNOST

Če med sprehodom skozi Vintgar pod vodo opazite ptico, ne skrbite. To je povodni kos, edina ptica med pevkami, ki plava in se potaplja.

Njegova hrana so nevretenčarji in ličinke žuželk. Prebivajo na kamnih in skriti pod njimi na rečnem dnu. Da pride do njih, se mora potopiti. S pomočjo kril in izkoriščanjem vodnega toka se pod njeno gladino tudi obdrži.

IZNAJDLJIVI ARHITEKT

Za svoja gnezda ima zanimiv in pester izbor lokacij. Najdemo jih med koreninami dreves na rečnem bregu, pritrjena pod most ali celo skrita za slapom. Pri gradnji si pomaga z rastlinami in mahovi, ki jih najde v soteski.

PEKEL SOTESKE

Strmi del Soteske Vintgar, kamor sonce ne najde poti. Iz pekla se dviguje visoka skala v obliki stolpa, kjer so domačini banki v zameno za posojilo denarja ob izgradnji poti posodili ime skala Kranjske hranilnice.

IZJEMNA RAZGIBANOST

Vintgar je pester in razgiban prostor, kjer si dva pogleda nista enaka. Z vsakim korakom nas presenetijo novi slikoviti prizori in nam burijo domišljijo.

PEKEL

Je najbolj divji del Vintgarja, kjer se pot ponovno zelo zoži. Pečine so tu povzpnejo tako visoko, da sončni žarki vanj nikoli ne zaidejo. Skale so si tako blizu, da nastane temačno brezno, pod katerim bobni Radovna. Ker je pot speljana precej visoko nad deročo reko, imamo lep razgled na ta temačni del soteske.

SKALA KRANJSKE HRANILNICE

Na levi strani reke stoji visoka skala v obliki stolpa. Domačini so jo poimenovali Skala Kranjske hranilnice v zahvalo za veliko pomoč v času postavitve turistične infrastrukture skozi Vintgar.

ZMAJEVA GLAVA

Na koncu Pekla se soteska ponovno razširi. Tu sončni žarki spet pobožajo vodo, ki se preliva po Zmajevi glavi – 8 metrov visoki skali. Z malo domišljije lahko vidimo, kako se Radovna pretaka ravno čez čelo in gobec od zmaja.

ŽELEZNIŠKI MOST

Železniški most je del Bohinjske železnice, ene najbolj razgibanih in za gradnjo zahtevnih železnic v Evropi. Most, ki se razteza visoko nad reko Radovno, je največji v celoti ohranjen kamniti železniški most z enim lokom v Sloveniji.

POMEMBNA TRGOVSKA POT

Železniški most preko reke Radovne je del slikovite Bohinjske železnice. Njena zahtevna gradnja še danes predstavlja izjemen tehnološki dosežek.

Bohinjska železnica je 144 km dolga proga na relaciji Jesenice-Gorica-Trst. Ker je zgrajena na zelo razgibanem terenu, ima kar 45 predorov in 61 mostov daljših od 15 m. Z otvoritveno slovesnostjo leta 1906 je nova proga postala živahna trgovska pot, saj je po njej od Dunaja do pristanišča v Trstu dnevno vozilo celo 70 vlakov.

ŽELEZNIŠKI MOST

S pomočjo 41 m razpona loka se visoko nad reko Radovno pne največji v celoti ohranjen kamniti železniški ločni most v Sloveniji. Zgrajen je bil leta 1905 po načrtih Roberta Schonhoferja. Ker je kmalu za tem v gradnji kamen zamenjal beton, je tudi eden izmed zadnjih iz rezanega kamna grajenih mostov.

PREDOR HOM

Gradnja predora skozi hrib Hom (834 m) je predstavljala zanimiv gradbeni izziv. Ker železniškega mostu takrat še ni bilo, je bil hrib zaradi prepadnih pobočij Vintgarja iz ene strani nedostopen. Predor so zato vrtali le iz strani Podhoma. Pri tem so presekali vodno žilo, zato še danes voda curlja in teče iz njegovih sten in tvori potoček, ki je po kanalu speljan mimo železniške postaje na travnik.

RIBA KAPELJ

Eden od avtohtonih prebivalcev, ki ga lahko srečamo na Poti skozi Sotesko Vintgar, je riba kapelj. Živi v čistih, hitro tekočih potokih in rekah s kamnitim dnom. Najpogosteje ga lahko opazimo pri jezu hidroelektrarne. Prepoznamo ga lahko po sploščeni obliki telesa, s katero se lahko lažje upira toku.

SKORAJ NEOPAZEN, A VEDNO TAM

Divja reka Radovna za marsikatero vrsto rib predstavlja izziv. A ne za kaplja, ki se njenemu močnemu toku upira s ploščato obliko telesa.

Po naravi je samotar, ki ščiti svoj teritorij. Le v času drstitve si poišče svoj par, a tudi to druženje ne traja dolgo. Čim samica izleže ikre, odplava in skrb za potomce prepusti samcu.

V Vintgarju ga najpogosteje najdemo v bližini jezu hidroelektrarne. Aktiven je ob zori in mraku, dan pa preživi v skrivališčih med kamni ali v razpokah na rečnem dnu. S pomočjo velikih pahljačastih plavuti se od enega do drugega premika zelo hitro in sunkovito. Zaradi varovalne barve se zlije z okolico, zato tudi v gibanju ostane za ostale ribe in ptice neopazen.

SLAP ŠUM

Največji rečni slap v Sloveniji, ki nas s svojim 13 metrov visokim padcem navdušuje na zadnjem delu poti skozi Vintgar. Slap Šum je prva znamenitost Soteske Vintgar, ki so jo obiskovali, še preden so odkrili sotesko leta 1891. Mogočni Vintgarjev vratar je s 13 metrov visokim padcem reke Radovne največji rečni slap v Sloveniji in naravna vrednota državnega pomena.

VRHUNEC TIK PRED IZSTOPOM IZ SOTESKE VINTGAR

Na izhodu iz Soteske Vintgar se od njenega nastanka toku vode vztrajno upira kamnita stopnja, ki jo danes občudujemo kot slap Šum. Pod njim je globok tolmun, ki ga neprestano dolbe njegov padec. Najbolj izrazit je v spomladanskem in jesenskem času, ko ima reka zaradi snega in dežja največji pretok.

Vintgar je bil vse do izgradnje poti neprehoden in neraziskan, a domačinom in kasneje tudi obiskovalcem iz bližnjega Bleda že poznan zaradi slapu Šum. Leta 1878 so nad njim zgradili viseč lesen most, razpet na jeklenicah. Domačinom je olajšal pot in delo v gozdovih, obiskovalcem pa omogočil lep razgled na slap na eni strani in slikovito kuliso Karavank na drugi.

HIDROELEKTRARNA VINTGAR

Nad slapom se na desnem bregu Radovne nahaja vodno zajetje hidroelektrarne Vintgar. Postavljena je bila leta 1903, ko so za gradnjo karavanškega železniškega predora in Bohinjske železnice potrebovali dodatno moč električne energije. Ker deluje še danes, je najstarejša delujoča elektrarna v Sloveniji.