Soteska Vintgar se nahaja v Julijskih Alpah, prvem slovenskem biosfernem območju svetovne mreže UNESCO. Tu ljudje sobivamo z naravo tako, da jo varujemo in ohranjamo.

Julijske Alpe so vse od leta 2003 prvo biosferno območje svetovne mreže UNESCO v Sloveniji, za katerega skrbi Triglavski narodni park. Unescov program Človek in biosfera si prizadeva za ohranjanje ravnovesja med naravo in lokalnimi skupnostmi in povezuje že več kot 120 držav. V srčiki biosfernega območja je zavarovan naravni ekosistem. Julijske Alpe so z najbolj prepoznavnimi slovenskimi destinacijami, kot so Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Radovljica in Dolina Soče, najbolj cenjena destinacija za aktiven oddih v naravi v Sloveniji, zavezana visokim standardom trajnosti.

Kraljestvo pod Triglavom

Čeprav je območje Julijskih Alp poseljeno že 5000 let, je še danes redko poseljeno, brez velikih mest in naselij. Narava in bogata biodiverziteta sta tukaj našli zatočišče.

Julijskih Alp ne povezujejo le poti in razgledi na najveličastnejše dvatisočake Slovenije, ampak živahne lokalne skupnosti, ki si prizadevamo ohranjati naravno pestrost in kulturno krajino. Odgovornost do naravnega bogastva nam že tisočletja vceplja mitični Zlatorog, beli gams z zlatimi rogovi, ki se zaveda krhkosti narave in škode, ki jo lahko povzroči človek.

Podnebne spremembe s segrevanjem ozračja so že povzročile okoljsko krizo. Naši ledeniki se topijo. Zime so manj izrazite, primanjkuje snega in vode. Zato šteje vsako zeleno dejanje. Pod Triglavom jih spodbujamo dobri sosedje z Gorij in Jesenic, Bleda in Bohinja, Radovljice in Žirovnice, Doline Soče in Kranjske Gore, ki si skupaj prizadevamo za ohranjanje in varovanje naših naravnih in kulturnih zakladov.

Junaki lokalne skupnosti in narave

Turistično društvo Gorje se zaveda občutljivosti naravnega ekosistema na območju Soteske Vintgar. V sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti smo na novo popisali rastlinstvo. Seznam popisanih vrst praprotnic in semenk obsega kar 540 rastlin, med njimi je 23 zavarovanih.

Strokovnjaki iz Gorij in vse Slovenije so z novim popisom nadgradili pionirsko delo botanika Jana Šaferja pred 120 leti, ki je popisal mahove in lišaje. Dognali so kar nekaj posebnosti, med njimi prisotnost iglavca tisa, ki so jo v preteklosti povsem izsekali, a je ohranila svoj grm.