Vintgarjenje
zaokrožena pohodniška pot
Spoznaj več o Triglavskemu narodnemu parku in Soteski Vintgar. Na vintgarjenju, zaokroženem pohodniškem odkrivanju Soteske Vintgar in tematskih poti, smo pripravili zvočno vodenje na točkah, označenih s QR kodami.
Zvočni vodnik
Zanimivosti
Kaj si lahko ogledate na tej točki
Predstavljaj si vrata v Triglavski narodni park, edini nacionalni park Slovenije in eden najstarejših v Evropi.
Prav zaradi Soteske Vintgar vsem soteskam v slovenskem jeziku rečemo kar vintgar. Odkar sta jo pred 130 leti odkrila dva pustolovca in domačina, se je zgodba o njej širila po svetu. Narava je divji Vintgar tisočletja imela le zase, danes pa ga obišče več sto tisoč obiskovalcev letno. Ker želimo zaščititi in ohraniti sotesko, a obenem izboljšati izkušnjo, smo v Turističnem društvu Gorje omejili vstop. Le 245 se nas lahko skupaj sprehodi po 1600 metrov dolgi poti.
Na vintgarjenju, zaokroženem pohodniškem odkrivanju Soteske Vintgar in tematskih poti, smo pripravili zvočno vodenje na točkah, označenih s QR kodami. Ko vstopiš v svet Soteske vseh sotesk, odpri vse čute. Enosmerna pot po lesenih mostovih, vpetih v živo skalo, se začne tu, pri Vstopnem središču Vintgar. Vintgarjenje se nadaljuje po Poti kralja Triglava ali po Poti reke dreves in te po obeh poteh pripelje nazaj na izhodišče. Skupaj narediš 6 ali 7 kilometrov, odvisno od izbire poti. Naj bo pot cilj.
Ne pozabi si natočiti sveže pitne vode iz pitnika nasproti vstopnega središča. Pri vstopu čaka samo še čelada, ki je obvezna za pohod Skozi Sotesko Vintgar. Pravijo, da Vintgarja ne pozabiš zlahka in domačini to razumemo. Pogosto so nas prvič skozi popeljali naši dedki in babice. Že kot otroci smo začutili, da je Soteska Vintgar Praznik narave. Na Gorjah naravo praznujemo v vseh letnih časih in zdaj se bomo na to praznovanje odpravili skupaj. Zdaj se pustolovščina začne.
TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Triglavski narodni park je eno najstarejših varovanih območij narave v Evropi. Predstavlja kar 4 % celotne površine Slovenije, kjer domujejo številne zaščitene živalske in rastlinske vrste. Med njimi se smukajo, tako pravi ljudsko izročilo, pravljična bitja. Glavni je Zlatorog, gams z zlatimi rogovi, ki varuje kraljestvo Julijskih Alp z najvišjim vrhom Slovenije Triglavom.
SOTESKA VINTGAR SO VRATA V TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Soteska Vintgar so vrata v Triglavski narodni park, eden najstarejših v Evropi. Tu, kjer narava potrebuje svoj mir in ritem, srečujemo edinstvene živali, rastline in zgodbe.
Triglavski narodni park nosi ime po Triglavu, simbolu Slovenije. Pred četrt tisočletja so na našo sveto goro prvenstveno povzpeli 4 srčni možje. Danes najvišji vrh bdi nad 4 % celotne Slovenije, kjer se razprostira Triglavski narodni park. V parku so doma mitološki Zlatorog in drugi gamsi, kozorogi in volkovi, medvedi in risi in še 7.000 drugih živalskih vrst.
Alpski varstveni park
V Triglavskem narodnem parku je posebno varovanje narave organizirano vse od leta 1924, ko je bil ustanovljen Alpski varstveni park. Pionirske zamisli o zavarovanju doline Triglavskih jezer je že 20 let pred tem zapisal znanstvenik Dr. Albin Belar, ki je več kot desetletje živel v bližini Soteske Vintgar. Če bi takrat pravo omogočalo zaščito narave, bi bil Triglavski narodni park najstarejši v Evropi.
Profesor Albin Belar, Kralj Triglava
Dr. Albin Belar je vsestranski izumitelj. Mednarodni pionir seizmologije, ustanovitelj prve avstro-ogrske potresne opazovalnice v Ljubljani in idejni oče Triglavskega narodnega parka. Ta veliki oboževalec pohodništva in gorskega sveta naj bi bil na Triglavu več kot 50 krat, kar je za čase, ko pohodniške poti sploh še niso bile urejene, pravi rekord.
REKA RADOVNA
Kljub temu, da od izvira v Triglavskem pogorju do izliva v Savo Dolinko reka Radovna naredi le 17 kilometrov, ji je na svoji poti uspelo v trdna pobočja vrezati Sotesko Vintgar, kjer se skale spuščajo tudi do 250 metrov v globino. Hitra reka se na poti skoraj nič ne ogreje in ohranja svojo temperatur, v poletnih mesecih le do 13 stopinj.
REKA IN SONCE
Živahno gorsko reko polnijo vode mogočnega Triglavskega pogorja. Ker se od izvira do izliva ne segreje, imamo v njeni bližini vedno občutek svežine gora.
Reka Radovna, hrib Radolca, mesto Radovljica. Poleg tega, da so po oddaljenosti blizu eden drugemu, hitro ugotovimo, da imajo tudi skupen koren – rad. A od kod bi ta izhajal? Naši kraji so bili že zgodaj poseljeni, zato ni naključje, da izvor nekaterih besed pripisujemo keltskim časom. Ena izmed možnih povezav je ime Radola, kot so klicali keltskega boga sonca.
TUDI V VZTRAJNOSTI JE MOČ
Z vztrajnostjo in močjo je reka v trdo sivo skalo vrezala sotesko Vintgar. Ta je na nekaterih predelih globoka tudi 250 m, toliko, kolikor je višinska razlika od njenega izvira do izliva. Še danes jo neprestano poglablja in v njeni strugi oblikuje kotle, slapiče in tolmune. Njen najgloblji tolmun naj bi meril kar 17 m.
REKA RAZVOJA
Moč toka Radovne smo izkoristili tudi domačini. Tu smo postavili številne mline, žage, kovačije in železarne, ki so jih kasneje nadomestile male hidroelektrarne. Eno izmed njih vidimo na izhodu iz Vintgarja pri slapu Šum.
DOMAČINI PIJEMO RADOVNO
Na bregovih bistre reke se razrašča rastlinje. Iz vode se napaja živina, ki se pase po travnikih in na pašnih planinah. Še danes je reka Radovna vir pitne vode za lokalno skupnost. S pomočjo vodnih zajetij in vodovodnih sistemov najde pot v naše hiše.
VARUHI REKE
Kjer je danes vstopna točka za Vintgar, so po načrtih iz leta 1912 predvideli novo zajezitev na reki Radovni. Pobuda je med vsemi v takratni skupnosti naletela na tako močan upor, da so jo morali opustiti.
