NEKOČ MEJA MED VZHODNIM IN ZAHODNIM BLOKOM
Karavanke so s svojimi 120 km najdaljše slovensko gorovje ter izrazita fizična državna meja med Slovenijo na južni strani in Avstrijo na severu.
Imajo značilen niz slemen in dolin, ki si kot karavana sledijo od italijanskega Trbiža na vzhodu do Slovenj Gradca na zahodu. Zaradi svoje specifične lege in oblike so po drugi svetovni vojni simbolizirale ideološko mejo med vzhodnim in zahodnim blokom, ki se je z razpadom Sovjetske zveze in padcem Berlinskega zidu počasi zabrisala.
Tihotapljenje
V 20. stoletju je zaradi vojn, strogih režimov in posledično pomanjkanja osnovnih dobrin preko Karavank cvetelo tihotapljenje. Leta 1927 naj bi po uradnih podatkih na meji zasegli kar 250 kg sladila.Zaradi varčevalne politike v 80. letih so tihotapili skoraj vsi. V skritih kotičkih njihovih avtomobilov so se najpogosteje znašli pralni prašek, kava, čokolada, margarina in banane.
Legenda o kamniti babi
V starem gradu pod Belščico je živela mogočna, a trdosrčna rodbina. Nekoč je na dan sv. Mihaela za gospodo priredila lov. Kmetje so s psmi gnali zveri, gospoda pa jih je čakala v varnem zavetju gozda. Pod skalo, na kateri je stala graščakova hči edinka, je zver zgrabila kmeta in ga razmesarila. Ker mu ni priskočila na pomoč, je za kazen okamenela. Tam stoji še danes in čaka svojega rešitelja.
