Pašni skupnosti Zasip in Podhom
Potep po sončnih travnikih v družbi krav. Na bregovih, kjer se poleti še vedno pase živina, je doma dolga tradicija pašništva in zvončarstva.
Poleti so bile planote in hribi okrog Soteske Vintgar polni živine in pastirjev, ki si bili del dveh pašnih skupnosti – Zasip in Podhom. Podhomci pripovedujejo, da je vsako leto za pastirja skrbel en od skupaj 10 kmetov. Če kakšno leto pastirja našli, je kmet pasel kar sam. Poiskati je moral tudi »čedn’ka« – glavnega pastirja črede in »tretjineka« – mlajšega pomagača.
Tradicija zvončarstva
Da so pastirji lažje našli svojo živino, so ji okrog vratu obesili zvonce. Vsak pastir je poznal zvok svoje črede in je že na daleč vedel, kje se pase. Zvonci so tudi uspešno odganjali kače. Dediščina pašništva in zvončarstva sta v gorjanskih vaseh zato že od nekdaj močno prepleteni. Večji in manjši kovani zvonci so bili zaradi svoje kvalitete prepoznavni v deželah Avstro-Ogrske in tudi širše.
Prvi so z zvončarstvom pričeli leta 1752 na Višelnici pri Jakobu Janu, po domače Rebrovcu. Zvončarstvo se je kasneje razširilo na kar 8 delavnic. Zvonce so prodajali na kilograme. V Avstro-ogrski je en kg zvonca stal 70 krajcarjev. Tradicija izdelave zvoncev se je ohranila vse do danes. Gorjanske zvonce na modernejši način, a še vedno s tradicionalnimi prvinami kovanja, izdelujejo v podjetju Šobrle.
Odkritje bronastega zvončka s Homa
Leta 2019 je med sprehodom na vrhu Homa domačin odkril bronast zvonček iz časa od 1. do 4. st. To pomeni, da so tu pasli drobnico že pred skoraj 2.000 leti. Na podlagi odkritja lahko domnevamo, da je bil Hom velik pašnik, ki se je šele kasneje zarasel v gozd. So pastirji 2.000 let nazaj ta zvonček kupili na sejmu? So ga morda izdelali sami in zvončarska tradicija sega vse do antike?
