Image caption

Smreka: Vleka ploha

V temnejšem gozdu z redko podrastjo je doma smreka. Zimzeleno drevo, ki ima v vasi Podhom še danes glavno vlogo v prastarem pustnem običaju vleke ploha.

Zvočni vodnik
Zanimivosti

Kaj si lahko ogledate na tej točki

 

Storž je ženskega spola

Z 32 % deležem v lesni zalogi gozdov je najštevilčnejša vrsta pri nas. Medtem ko je v gorah naravno prisotna, jo je v nižinah zasadil človek.

Smreka je enodomna rastlina z moškim in ženskim socvetjem na istem drevesu. Ženska socvetja najdemo le v zgornji tretjini krošnje. Sprva rdeča in pokončna, se po oploditvi razvijejo v storže in med zorenjem povesijo. Na drevesu ostanejo do februarja. Takrat se odprejo in semena s krilci pričnejo izpadati. Šele prazni storži odpadejo iz drevesa.

Iglice z UV-zaščito

Iglice imajo življenjsko dobo od 5 do 7 let. Mladi poganjki so svetlo zelene barve, ko odrastejo postanejo sivo zeleni, trši in na koncih koničasti. Modrikast odtenek jim daje rahlo povoščena površina, ki drevo ščiti pred UV-svetlobo in dehidracijo. Ker jo človeški dotik lahko poškoduje, drevo lahko občudujemo in raziskujemo, a se iglic raje ne dotikamo.

Vleka ploha

V posmeh in opomin vsem neporočenim vaškim dekletom se je v Podhomu ohranil prastari pusti običaj vleke ploha – smreke. Fantje v gozdu posekajo drevo, mu odstranijo veje in lubje, a ohranijo košati vrh in ga okrasijo s trakovi. Z vozom ga nato v pustnem sprevodu popeljejo po vasi in iščejo neporočena dekleta, ki morajo za kazen poljubiti vrh. Ko ploh obkrožil vas, sledi skupna gostija.