Image caption

Pod mostom 

Bohinjska železnica

Bohinjska železnica je dolga 144 km in predstavlja izjemen tehnološki dosežek z začetka 20. stoletja. Sotesko Vintgar preči z največjim ohranjenim kamnitim enoločnim mostom Slovenije. 

Zvočni vodnik
Zanimivosti

Kaj si lahko ogledate na tej točki

Ko pogledaš gor, vidiš velikanski kamniti lok visoko nad Radovno.  

To ni prikazen, temveč največji v celoti ohranjen enoločni kamniti železniški most v Sloveniji z razponom 41 metrov. Star je več kot stoletje. Zgradili so ga kot del znamenite Bohinjske železniške proge, ene najlepših železnic Evrope, ki povezuje alpske Jesenice in mediteransko Gorico. Tiri z mostu vodijo naravnost v predor pod hribom Hom.  

Gradnja predora je predstavljala velik gradbeni izziv. Le z ene strani se je dalo vrtati v hrib. Pri tem so presekali vodno žilo, zato voda še danes curlja iz sten in tvori potoček, ki je skozi kamniti kanal speljan mimo železniške postaje na travnik. 

Bohinjska železnica je dolga 144 km in predstavlja izjemen tehnološki dosežek z začetka 20. stoletja. Srednjo Evropo je čez Alpe povezala z morjem. Ker povezuje zelo razgiban teren, ima veliko predorov in mostov. Svoj čas je bila ta proga živahna trgovska pot, saj je po njej od Dunaja do pristanišča v Trstu dnevno vozilo kar 70 vlakov.   

Ko pogledaš okoli sebe, vidiš jez z vodnim zajetjem. Ta služi hidroelektrarni Vintgar, najstarejši delujoči hidroelektrarni v Sloveniji. Postavili so jo že leta 1903, ko so za gradnjo karavanškega železniškega predora in bohinjske železnice potrebovali dodatno moč električne energije. Še danes deluje.  

Podaj se naprej in kmalu se bo zaslišalo še glasnejše šumenje voda, ki bo oznanjalo mogočno podobo slapu ob koncu soteske. Slap Šum je svoje ime dobil ravno po šumenju Vintgarjevih voda.