IZJEMNA LESNA ZALOGA SLOVENIJE
Bukev je v Sloveniji najpogostejša drevesna vrsta< naših gozdov. Če bi jih popolnoma prepustili naravnemu razvoju, bi predstavljala kar 58 % vse lesne zaloge.
Tudi drevo dobi opekline
Drevo dobro uspeva v senci in na vlažnih tleh, a sonce in vročina ji ne ustrezata najbolje. Poleti ob hudi vročini izkoristi globok razvejan koreninski sistem in iz globočin zemlje posrka tudi do 500l vode na dan. Če odstranimo okoliška drevesa in jo izpostavimo direktnim sončnim žarkom, lahko na njenem deblu nastanejo opekline.
Njen plod je pogojno užiten
Drevo semeni vsakih 5 do 8 let. Njen plod je trirobi žir s tremi oreščki obdanimi z bukvico – olesenelim bodičastim ovojem, ki je pomemben vir hrane za ptice in druge gozdne živali. Užiten je tudi za ljudi, a moramo biti ob tem previdni. Tanka lupina oreščkov vsebuje človeku strupen alkaloid fagin. Ker se na toploti razkroji, žir pred zaužitjem vedno prekuhamo ali popečemo.
Bukova kresilka
Na odmirajočih bukovih deblih raste goba – bukova kresilka, ki so jo od srednjega veka vse do 19. stoletja in iznajdbe vžigalice uporabljali kot netivo. Pripravili so ga iz posušene sredice gobe. To so stolkli, nato s pepelom prekuhali ter na koncu posušili. V 19. stoletju je bilo njegovo povpraševanje tako veliko, da so bile z njim založene tudi vse trgovine v Ljubljani.
