Praznik narave

Sočasna omejitev števila obiskovalcev omogoča bolj prvinsko izkušnjo narave, ki smo jo razbremenili prevelikega pritiska. Za obisk Soteske Vintgar si vzemite dovolj časa, da jo začutite kot vrata v Triglavski narodni park. Obisk ni časovno omejen, zato se naužijte razgledov in lepot narave, tudi ko zapustite Sotesko Vintgar in se podate na Pot kralja Triglava ali Pot reke dreves. V povprečju samostojni obiskovalci porabijo 3 ure, ob počasnejšem raziskovanju in počitku lahko tudi več.

Namesto da vstopnico tiskate na papir, vam priporočamo uporabo digitalne vstopnice, ki jo pri vstopu predložite na pametnem telefonu. Digitalne vstopnice kupite pravočasno in pred obiskom Soteske Vintgar na naši spletni strani.

Vsak cilj je lepši s premišljeno potjo. Zakaj si ne bi organizirali zelenega dneva in pripotovali z vlakom kot pred stoletjem večina obiskovalcev? Izberete lahko tudi prihod z avtobusom, kjer vas na Centralni avtobusni postaji Bled pobere brezplačni VINTGAR Shuttle e-bus. Soteska Vintgar in reka Radovna se najbolj razveselita kolesarjev, saj ju tek koles spominja na nekoč živahen pogon mlinov in žag, ki so prispevale k razcvetu naših krajev. Če spite na Bledu, si lahko kolo tudi izposodite in se z njim pripeljete prav do Vstopne točke VINTGAR.

Odpadke odnesemo s sabo ali izjemoma odvržemo v označene koše pred Vstopnim središčem VINTGAR. Na poti skozi Sotesko Vintgar košev za smeti namenoma nismo namestili, zato varno spravite vse predmete, da vam nič ne more pasti na pot ali v reko. Priporočamo, da za obisk uporabite steklenico vode, ki jo lahko ponovno napolnite in s tem zmanjšate uporabo plastike za enkratno uporabo. Pri Vstopnem središču VINTGAR so na voljo pitnik z bistro vodo in okrepčila, priložnost za osvežitev je tudi na izstopni točki iz Vintgarja, v Okrepčevalnici nad Šumom.

Ob pozorni, do narave in drugih odgovorni hoji skozi Sotesko Vintgar, se nam razkriva neverjetna pestrost rastlinskega in živalskega sveta, saj v Vintgarju sobivajo različne mikroklime. Pomembno je, da spoštujemo njihove zakonitosti in ničesar ne vržemo v vodo ali okolico – ne preglasnih krikov, ne kamenja, vejevja ali drugih predmetov. V Vintgarju se naučimo, da ima gosji red smisel tudi v človeški družbi, saj lahko ob prehitevanju ali prerivanju življenjsko ogrozimo sebe ali druge. Ko mirno sledimo enosmerni poti in se izogibamo premikanju v nasprotno smer, vsem obiskovalcem omogočamo enakovredno in varno izkušnjo. Vaši hišni ljubljenčki so dobrodošli, a jih med obiskom spremljajte na povodcih. Pred uporabo drona ali druge snemalne opreme nas predhodno obvestite in pridobite obvezno soglasje.

Naj bo prizor narave in življenja v Soteski Vintgar še tako dih jemajoč, moramo narediti vse, da mu pomagamo, da tak ostane še tisoč let.  Pomembno je, da ne vznemirjamo in ne hranimo divjih živali, ne trgamo rastlin in ne hodimo po neoznačenih poteh, da bi ogrozili naravno ravnovesje. Življenje nekaterih rastlinskih vrst je tako občutljivo, da ga lahko poškodujemo že samo z dotikom.

Vsak kamen in vsaka rastlina morata ostati točno tam, kjer sta. Če si želite nekaj za spomin, pobrskajte v naši trgovinici, kjer je na voljo kolekcija skrbno izbranih izdelkov lokalnih ustvarjalcev.

Pred obiskom preverimo vremenske razmere in poskrbimo za primerno obutev ter oblačila. Skozi Sotesko Vintgar (od Vstopnega središča VINTGAR do izstopne točke pri slapu Šum) obvezno nosimo varnostno čelado, da vas zavarujemo pred erozijo kamnin, ki lahko kljub varovalnim mrežam odpadejo s strmih sten kot povsod v alpskem svetu. Poskrbeli smo za visoke higienske standarde, zato za pod čelado dobite vedno svežo podkapo. Med obiskom se ne naslanjamo na varovalne ograje in ne zahajamo izven ograjenih ali označenih poti. Plavanje v reki in pri slapu Šum je prepovedano. Nobena fotografija ni vredna življenja. Zato smo vedno najbolj pozorni na svojo varnost in varnost sopotnikov ter vseh drugih obiskovalcev.

Lokalno skupnost je zaščita narave povezala že v času, ko je prof. Albin Belar pionirsko predlagal zavarovano območje Doline triglavskih jezer. Sledilo je odprtje železniške postaje Vintgar. Vse drugo je zgodovina. Nekaj let zatem smo stopili skupaj in se odločno uprli velikemu posegu zajezitve Soteske Vintgar za potrebe hidroelektrarne (1912). Danes ni Gorjanca, ki ne bi bil ponosen na Vintgar in ki ima svojo družinsko anekdoto v povezavi s prvim obiskom. Večina vodnikov Soteske Vintgar, ki nam danes predstavlja priložnosti za razvoj in delo, je mlajših ali starejših generacij domačinov, ki  vam bomo z veseljem zaupali skrivnosti naših krajev.